Približuje se rok za predložitev davčnega obračuna, kjer je potrebno opozoriti tudi na letošnjo novost – poročanje o poslovanju povezanih oseb, ki velja za samostojne podjetnike, ki ugotavljajo davčno osnovo z normiranimi odhodki.
Z zadnjo spremembo Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, se je tradicionalno spremenila tudi vsebina prilog, ki jih morajo davčni zavezanci – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, predložiti davčnemu organu. Poleg priloge glede uveljavljanja davčne olajšave za investicije v digitalizacijo in zeleni prihod, so spremembe Pravilnika prinesle novo Priloga 16: Podatki v zvezi s prihodki, ki jih zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, dosega s povezanimi osebami po 16. členu ZDoh-2 ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Pri opredelitvi povezanosti bo namreč moral davčni zavezanec v prilogi 16 navesti tako vrsto povezanosti, kot tudi znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki jih dosega s posamezno povezano osebo po 16. členu ZDoh-2 ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Pri opredelitvi prihodkov bodo zavezanci:
- upoštevali prihodke nastale po načelu poslovnega dogodka
- prihodke v tuji valuti preračunali v evre po tečaju, ki velja na dan pridobitve dohodka in ga objavlja Banka Slovenije
- dohodek v naravi povečali s koeficientom davčnega odtegljaja
Kot navodila in sam naslov pojasnjujeta gre prvenstveno iskati povezanost v skladu s 16. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Povezana oseba je:
a) družinski član ali
b) katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira ali obvladuje zavezanec. Pri tem se šteje, da ima oseba lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora ali obvladovanja se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
Za družinskega člana se šteje:
- zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji.
- partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo
Pri tem se za zakonca šteje:
- oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi.
- oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza
Cilj preverjanja povezanosti je ugotoviti ali je glavni namen delovanja v sistemu normiranih odhodkov doseči ugodnejšo davčno obravnavo. V davčnem nadzoru ima vsak zavezanec možnost pojasniti in dokazati, da cilj povezanih osebah ni zloraba instituta normiranosti. Davčni organ pa mora upoštevati vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.
Zavezanci lahko dokazujejo neodvisnost poslovanja z naravo posla, zgodovino izvajanja posla, z vsebinsko razlago in obravnavo posameznih poslov, z izvorom strank, primerjanjem poslovanja in izdanih računov za opravljene storitve. Nedvomno pa bo davčni organ tudi pozoren na različnost registrirane dejavnosti, kot tudi način izvajanja poslov (pogodbe, elektronski naslov, izdaja računov, deljenje stroškov idr.) Vse to pa pomeni, da bo moral zavezanec predložiti vse dokaze o obstoju neodvisne dejavnosti.
Vir: FinD-INFO
ATLAS FINANCE d.o.o. Računovodski servis Nova Gorica