Novela Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O) je bila navkljub zapletom okrog sprejetja le objavljena v Uradnem listu RS, številka 104 z dne 10. decembra 2024. Nekatere DDV novosti bodo veljale že s 1. januarjem 2025, nekatere pa so odložene na 1. julij 2025 oz. 1. januar 2026. V tem prispevku so izpostavljene DDV novosti malih davčnih zavezancev, ki veljajo s 1. januarjem 2025.
Nova mejna vrednost in njena opredelitev (94/1,3 člen ZDDV-1)Mali davčni zavezanci so tisti zavezanci, ki sicer opravljajo obdavčljivo dejavnost, vendar niso del DDV sistema. Po novem so pogoji za ohranitev statusa malega davčnega zavezanca nekoliko razrahljani, kar je pozitivno za tiste zavezance, ki želijo ostati izven DDV sistema, ali iz njega izstopiti. Mejna vrednost za obvezen vstop v DDV sistem bo premaknjena iz trenutnih 50.000 EUR na 60.000 EUR. Spreminja se tudi opredelitev mejne vrednosti. Zavezanec, ki v predhodnem koledarskem letu ne bo presegel 60.000 EUR letnega prometa in tega zneska ne bo presegel niti v tekočem koledarskem letu, lahko ohrani status malega davčnega zavezanca.
Zavezanci mejno vrednost ne bodo več ugotavljali v obdobju zadnjih 12 mesecev, ampak bo merodajno koledarsko leto. Mali davčni zavezanci, ki bodo v tekočem koledarskem letu presegli:
a.) 60.000 EUR prometa, bodo v DDV sistem vstopili šele z naslednjim koledarskim letom,
b.) 66.000 EUR prometa, bodo v DDV sistem vstopili že v tekočem koledarskem letu (DDV je potrebno obračunati s prvo dobavo, ki preseže 66.000 EUR).
Prostovoljna identifikacija in izstop iz DDV sistema (94/9 člen ZDDV-1) Mali davčni zavezanci lahko na lastno pobudo vstopijo v DDV sistem. V tem primeru morajo status DDV zavezanca ohraniti vsaj 5 let. Po novem bo obvezno vztrajanje v DDV sistemu precej krajše. Mali davčni zavezanec, ki bo prostovoljno vstopil v DDV sistem, bo moral ohraniti status DDV zavezanca vsaj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.
Kateri prometi sodijo v mejno vrednost 60.000 EUR? (94.a člen ZDDV-1) Kateri prometi sodijo v mejno vrednost opredeljuje 94.a člen ZDDV-1. Po novem se v mejno vrednost všteva le vrednost prometa, ki bi bil obdavčen, če bi takšen promet opravil davčni zavezanec. To pomeni, da se v mejno vrednost vštevajo le prometi, ki so skladno z osnovnimi pravili obdavčeni. Oproščeni prometi (razen tistih, ki so posebej našteti) ne sodijo v izračun mejne vrednosti. V mejno vrednost se po novem vštevajo tako oproščene dobave blaga v EU po 46. členu ZDDV-1, kakor tudi prenosi blaga v drugo državo EU po 9. členu ZDDV-1.
Izogibanje DDV identifikaciji in povezane osebe (94/7 člen ZDDV-1) Če povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oz. storitve iste narave z namenom izogibanja plačilu DDV, se skupni promet povezanih oseb pripiše vsaki izmed povezanih oseb. Ta določba ni nova in skrbi za to, da se zavezanci z deljenjem prometov na več povezanih oseb ne morejo izogniti DDV identifikaciji. Po novem je zakonodajalec nekoliko podrobneje opredelil povezane osebe. Gre za osebe iz 16. člen ZDoh-2 in 17. člen ZDDPO.
ATLAS FINANCE d.o.o., računovodski servis Nova Gorica