CESOP (Central Electronic System of Payment information) je orodje s pomočjo katerega bodo države EU lažje prepoznale tiste zavezance, ki v EU prodajajo blago ali storitve preko spleta, in od teh prodaj ne plačujejo DDV-ja. CESOP je podatkovna baza, ki vsebuje podatke o prejemnikih plačil in plačilih. Podatke v CESOP sistem posredujejo ponudniki plačilnih storitev (npr. banke) s sedežem v EU. CESOP poročanje je kvartalno. Ponudniki plačilnih storitev so podatke prvič predložili 30. aprila 2024 za obdobje januar – marec 2024.
Zavezanci za poročanje niso samo banke
Poenostavljeno bi lahko rekli, da so zavezanci za CESOP poročanje predvsem banke, vendar je seznam precej daljši. Zavezanci za poročanje so lahko tudi družbe, ki niso običajne banke. Na primer družbe, ki v imenu prejemnikov plačil zbirajo denar (Stripe, Paypal).
Za CESOP poročanje morajo biti izpolnjene tri osnovne zahteve:
- zavezanec sodi med ponudnike plačilnih storitev (kreditne institucije npr. banke, institucije za izdajo elektronskega denarja, ponudniki digitalnih denarnic, ponudniki elektronskih bonov/kartic, poštne institucije, platforme)
- zavezanec opravlja plačilne storitve (prenos sredstev oz. denarja od plačnika k prejemniku plačila) in
- zavezanec sodeluje pri obdelavi plačil med plačnikom in prejemnikom plačila, kjer je plačnik v eni državi EU, prejemnik plačila pa v drugi državi EU, na tretjem ozemlju ali tretji državi.
Poleg treh osnovnih pogojev morata biti izpolnjena še dva pogoja, in sicer:
- zavezanec poroča le o čezmejnih plačilih (zavezanec namreč ne poroča o plačilih znotraj posamezne države EU, mora pa poročati o plačilih med dvema državama EU ali med posamezno državo EU in tretjo državo) in
- ponudnik plačilnih storitev je v posameznem kvartalu koledarskega leta izvršil več kot 25 čezmejnih plačil določenemu prejemniku plačila.
O plačilih znotraj EU poročajo ponudniki plačilnih storitev (npr. banka), ki zastopajo prejemnika plačila (npr. trgovec, ki preko spleta prodaja obutev končnim potrošnikom iz drugih držav EU). Ponudniki plačilnih storitev, ki zastopajo plačnika o realiziranem plačilu ne poročajo. Na tak način se zagotovi, da se o plačilih ne poroča dvakrat.
O plačilih med državami EU in tretjimi državami poročajo le ponudniki plačilnih storitev, ki zastopajo plačnika iz EU (npr. končni potrošnik iz EU, ki odobri plačilo za nakup blaga iz ZDA). Navedeno pravilo je logično, saj ponudniki plačilnih storitev izven EU (ki zastopajo prejemnika plačila iz tretjih držav) niso zavezanci za poročanje.
CESOP poročilo
Zavezanci za poročanje predložijo kvartalno CESOP poročilo najpozneje do konca meseca, ki sledi koledarskemu četrtletju, na katero se podatki nanašajo (npr. rok za predložitev CESOP poročila za obdobje januar – marec je 30. april). CESOP poročilo je XML datoteka z vnaprej predpisanimi podatki. Oddaja XML datoteke sicer poteka preko eDavkov, vendar je za to potrebna posebna programska oprema, ki jo ne zagotavlja FURS.
Če je XML datoteka na nacionalni ravni zavrnjena ima zavezanec 30 dni časa, da posreduje novo datoteko s pravilnimi podatki. V kolikor XML datoteka ni zavrnjena in zavezanec kasneje ugotovi, da vsebuje napake, mora napako odpraviti v roku 10 dni, po tem, ko ugotovi napako.
Primer iz prakse 1
Družba za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Nemčiji opravlja plačilne storitve v vseh državah EU brez fizične navzočnosti. Za slovenskega spletnega trgovca je opravila 35 plačil v obdobju od januarja do marca. Nakazila so v dobro spletnega trgovca izvedle različne fizične osebe iz različnih držav EU.
Ali je družba za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Nemčiji dolžna predložiti CESOP poročilo v Sloveniji?
Da, ker je v obdobju od januarja do marca opravila več kot 25 čezmejnih plačil v dobro spletnega trgovca iz Slovenije.
Primer iz prakse 2
Družba za izdajo elektronskega denarja s sedežem na Nizozemskem opravlja plačilne storitve v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji je za različne fizične osebe opravila 1.500 plačil v dobro spletnega trgovca iz Kitajske.
Ali je družba za izdajo elektronskega denarja s sedežem na Nizozemskem dolžna predložiti CESOP poročilo v Sloveniji?
Da, ker je v obdobju od januarja do marca opravila več kot 25 čezmejnih plačil fizičnih oseb iz Slovenije.
Sklep
Cilj CESOP poročanja je pridobiti podatke o spletnih prodajalcih blaga in storitev, ki ne plačujejo DDV-ja v EU. Finančne uprave držav EU bodo tako lažje našle kršitelje. Podatki iz CESOP sistema sicer niso neposredno uporabljivi, vsekakor pa bodo zagotovili učinkovitejše delo finančnih uprav. CESOP poročanje vsebinsko ni zahtevo, so pa določeni tehnični izzivi v zvezi s predložitvijo XML datotek. Slovenija, kot ena izmed redkih držav EU, namreč ni zagotovila orodja za poročanje. Zavezanci so tako primorani izdelati svojo lastno aplikacijo ali pa naročiti storitev poročanja pri zunanjem izvajalcu.
Vir: Findinfo
ATLAS FINANCE D.O.O., računovodski servis Nova Gorica