Biti vedno dosegljiv (angl. digitally yours) je postala realnost mnogih delovnih mest, pri čemer pričakovanje po nenehni dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih. Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D).
Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.
Pravica do odklopa izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa.
Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in emaile delodajalca, torej pojasnjujemo, da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa. Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe.
Ureditev pravice do odklopa tako ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.
Pogosta vprašanja in odgovori
1. Ali ureditev pravice do odklopa posega v možnosti delodajalca glede organiziranja delovnega procesa, zlasti z vidika urejanja delovnega časa, počitkov in drugih odsotnosti delavca z dela?
Ureditev pravice do odklopa ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.
2. Ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in emaile delodajalca? Ali je to stvar dogovora z delodajalcem?
Pravica do odklopa sicer izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona namreč vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato tukaj s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa. Ko gre za odgovor na vprašanje, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in emaile delodajalca, je glede na predhodno navedeno treba pojasniti, da v smislu biti na razpolago delodajalcu tega delavci v smislu delovnih obveznosti že sedaj niso bili zavezani početi, s pravico do odklopa pa je delodajalec za ta namen dolžan sprejeti ukrepe.
3. Predvideva ureditev pravice do odklopa izjeme od le-te?
Zakon pri pravici do odklopa ne predvideva izjem, saj temelji na definiciji (efektivnega) delovnega časa in obdobjih počitka ter upravičenih odsotnosti (ki pa so lahko različne ali drugačne glede na specifične poklice ali dejavnosti), glede katerih mora delodajalec z ukrepi zagotoviti, da delavec času izrabe le-teh ne bo na razpolago delodajalcu. Sama pravica do odklopa pa ne posega v temelje ureditve instituta delovnega časa!
4. Kako pravica do odklopa vpliva na zagotavljanje pravice do letnega dopusta?
V skladu z namenom pravice do letnega dopusta mora biti delavcu zagotavljeno, da ima na voljo obdobje za počitek, da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pravica do odklopa pa delodajalca dodatno zavezuje, da delavcu (z ustrezno sprejetimi ukrepi) zagotovi, da v dogovorjenem času izrabe letnega dopusta ne bo na razpolago delodajalcu.
5. Kako je z zagotavljanjem pravice do odklopa/kaj mora storiti delodajalec, če ukrepi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti niso določeni?
Če ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec za zagotavljanje pravice do odklopa, niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni (podjetniško kolektivno pogodbo). Delodajalec na podlagi ZKolP v pisnem predlogu za sklenitev kolektivne pogodbe opredeli vsebino ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa, sindikat pa mora pisno odgovoriti najpozneje v 30 dneh od prejema predloga. Postopek za sklenitev kolektivne pogodbe se namreč v skladu z ZKolP začne na pisni predlog ene od strank.
6. Kako ravna delodajalec (s katerimi ukrepi zagotavlja pravico do odklopa), ki ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba na ravni dejavnosti?
Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se lahko določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni (podjetniško kolektivno pogodbo). Delodajalec na podlagi ZKolP v pisnem predlogu za sklenitev kolektivne pogodbe opredeli vsebino ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa, sindikat pa mora pisno odgovoriti najpozneje v 30 dneh od prejema predloga.
7. Kako ravna delodajalec, pri katerem sindikat ni organiziran?
V tem primeru mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
8. Ali se pravica do odklopa nanaša na vse delavce ali je mogoče določene kategorije delavcev izvzeti iz ukrepov (npr. poslovodne osebe ali vodilne delavce)?
Pravica do odklopa velja za vse delavce, saj ZDR-1 ne predvideva izjem. Takšne izjeme tudi sicer ni mogoče utemeljiti z vidika obveznosti zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Se pa lahko glede na specifike delovnega mesta oz. vrste dela ukrepi drugače uredijo za posamezne vrste dela, saj široka uporaba pravice do odklopa ne pomeni, da so vsi delavci podvrženi enakim ukrepom za zagotavljanje te pravice.
9. Kakšna mora biti vsebina sprejetih ukrepov, s katerimi delodajalec delavcem zagotavlja pravico do odklopa?
V skladu z zakonsko ureditvijo pravice do odklopa mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. Na podoben način, kot to določa že 47. člen ZDR-1 za primere ustreznih ukrepov za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu, zakon določa le obveznost sprejetja ustreznih ukrepov, ki pa jih tudi v primeru pravice do odklopa (enako kot 47. člen ZDR-1) ne konkretizira. Če ukrepi ne bodo določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ki bo zavezovala delodajalca, bo izbira možnih ukrepov predmet dogovora s sindikatom pri delodajalcu. Če pri delodajalcu ni sindikata, bo izbira ukrepov prepuščena delodajalcu in jih bo sprejel v skladu s predpisanim postopkom, pri čemer bo delodajalec z ukrepi moral zasledovati cilj zagotavljanja pravice do odklopa (da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu).
10. Pravico do odklopa bo v nekaterih poklicih, ki terjajo več fleksibilnosti (zdravstvo, kultura, gasilci, mediji …), težje zagotoviti, saj mora biti določen kader zaradi svojega dela ali specifičnih znanj na drugačen način vpet v delovni proces kot denimo delavec v proizvodnji. Kako urediti pravico do odklopa v teh primerih?
Pravica do odklopa je neposredno povezana z ureditvijo (efektivnega) delovnega časa, počitkov in odsotnosti delavcev, ki pa je lahko v svojih temeljih glede na posebnosti dejavnosti ali poklica urejena drugače od splošne ureditve v ZDR-1 oziroma v skladu s posebnimi zahtevami poklica ali dejavnosti. Pravica do odklopa in ukrepi za zagotavljanje le-te bodo tako odvisni od temeljne ureditve delovnega časa, ki pa lahko naslavlja določene posebnosti urejanja delovnega, časa, počitka ter odsotnosti in določa meje pravice do odklopa v skladu z le-temi.
11. Ali pravico do odklopa določa evropska direktiva ali gre zgolj za priporočila? Katere države to pravico že imajo uzakonjeno v svoji zakonodaji?
Pravica do odklopa trenutno ni določena z evropsko direktivo. Evropski parlament je leta 2021 sprejel nezavezujočo resolucijo, v kateri poziva Evropsko komisijo, da pripravi zakonodajni predlog o pravici do odklopa, glede česar je bilo v letu 2024 izvedeno posvetovanje s socialnimi partnerji. Pravica do odklopa (v različnem obsegu) je ob Sloveniji urejena še v naslednjih EU državah: Belgiji, Franciji, Grčiji, Italiji, Portugalski, Slovaški, Španiji, Nizozemski in Hrvaški.
12. Kaj lahko storijo delavci, ki jim delodajalec to pravico krši? Se lahko obrnejo neposredno na Inšpektorat RS za delo?
Če delavem meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, lahko uveljavlja individualno varstvo svojih pravic pri delodajalcu v skladu z 200. členom ZDR-1. Pooblastilo za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb ZDR-1, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, ima v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo, Inšpektorat RS za delo, zato se lahko delavec s prijavo kršitve obrne tudi na njih.
Več o tem v dokumentu >> Pravica do odklopa – pravni okvir in usmeritev glede možnih načinov oblikovanja ukrepov ter pogosta vprašanja in odgovori
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 16. 10. 2024
ATLAS FINANCE D.O.O., Računovodski servis Nova Gorica