Novice

Čeprav je bil Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen (v nadaljevanju Pravilnik) sprejet že v letu 2023, pa s 1. avgustom 2024 prinaša obveznost delodajalcem, da ocenijo tveganja ročnega premeščanja bremen in ustrezno prilagodijo delo.

V skladu s 17. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) morajo namreč delodajalci pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu glede na vrsto nevarnosti in glede na verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic.

Po izvedeni oceni tveganja mora delodajalec izdelati in sprejeti tudi izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki zajema načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov, opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo. Z izjavo o varnosti pa mora delodajalec seznaniti tudi zaposlene in to ustrezno evidentirati.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so kostno mišična-obolenja razlog za več kot 40 % odsotnosti. Čeprav na mišično-kostna obolenja vpliva vrsta faktorjev, pa je eden od najpogostejših dejavnikov tveganja ročno premeščanje bremen, zlasti pri upogibanju in sukanju hrbtenice. Kostno-mišična obolenja v zvezi z ročnim premeščanjem bremen so predvsem bolezni ali poškodbe mišic, sklepov, kit, vezi, živcev ali žil, ki nastanejo v povezavi z ročnim premeščanjem bremen.

Prav tako je Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) vrsto let ugotavljal, da veliko izjav o varnosti z oceno tveganja, ki jih morajo izdelati delodajalci v skladu z ZVZD-1, ne odraža dejanskega stanja. IRSD je namreč ugotavljal, da delodajalci pogosto nimajo ocenjenih tveganj, ki pri njih predstavljajo nevarnost za poškodbe, okvare zdravja ali nastanek poklicnih bolezni, ali pa so te ocene tveganja narejene zelo površno, še predvsem pri ocenah tveganja za varnost in zdravje pri delu glede ročnega premeščanja bremen.

Pravilnik določa ukrepe in minimalne standarde za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta. Po 2. členu Pravilnika gre za ročno premeščanje bremen, ko opravilo vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

Po besedah zakonodajalca je namen Pravilnika:

• zagotoviti delodajalcem učinkovito orodje za ocenjevanje tveganja za ročno premeščanje bremen,
• določitev jasnih ukrepov za varnost in zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki jih mora izvesti delodajalec glede na ugotovljeno stopnjo oceno tveganja,
• določitev nujnosti uporabe dvižnih pripomočkov, ko gre za visoko stopnjo tveganja za varnost in zdravje pri ročnem premeščanju bremen,
• varovanje mlajših delavcev, starejših delavcev, žensk, nosečnic in oseb, pri katerih izvajalec medicine dela ugotovi zdravstvene omejitve.

Če se v delovnem procesu zazna ročno premeščanje bremen, delodajalec s presejalnim testom, ki je Priloga I k Pravilniku, ugotovi, ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj. Če sta s presejalnim testom doseženi dve točki, je potrebno ročno premeščanje bremen oceniti z metodo za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki upošteva vse ugotovljene dejavnike tveganja iz Priloge I k Pravilniku. Pri tem se delodajalec opredeli do dejavnikov tveganja, kot so:

1. značilnosti bremena (velikost, težav, oblika, stabilnost, položaj)
2. potreben fizični napor (z rotacijo trupa, nenormalen položaj, stalnost,ipd.)
3. značilnosti delovnega okolja (pomanjkanje prostora, nestojna višina, ipd.)
4. zahteve dela (hitrost, ponavljajoči gibi, razdalje med uporabljenimi sredstvi, ipd.)
5. posebni dejavniki tveganja pri prenašanju, dvigovanju ali držanju ali pri potiskanju in vlečenju bremen ter pri ponavljajočih se gibih.

V skladu s 4. členom Pravilnika mora delodajalec delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku in ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali, ki jih uvede v delovni proces glede na stopnjo obremenitve. Stopnja obremenitve delodajalec izračuna na podlagi metode iz Priloge 3.

Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delodajalec organizira delo tako, da je to ravnanje čim bolj varno in zdravo in sicer:

• vnaprej oceni varnostne in zdravstvene razmere pri tem delu in prouči dejavnike tveganja, ob upoštevanju Priloge 1 k Pravilniku,
• poskrbi, da se s sprejetjem varnostnih in zdravstvenih ukrepov izogne tveganju za kostno-mišična obolenja delavcev ali to tveganje zmanjša, pri čemer upošteva značilnosti delovnega okolja in delo delavca, ob upoštevanju Priloge 1.

V skladu s 6. členom Pravilnika je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na osrednjem državnem portalu objavilo Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po Metodah ključnih kazalnikov (MKK), ki so namenjene boljšemu razumevanju in lažji ter pravilni uporabi Pravilnika. Prav tako pa je imenovano ministrstvo pripravilo tudi elektronske obrazce, ki služijo kot pomoč pri vnašanju vrednosti in izračunih v zvezi s presejalnim testom in tremi metodami ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu. Obrazciso objavljenina Portalu varnosti in zdravja pri delu pod zavihkom Spletne aplikacije.

Ob tem velja izpostaviti, da delavci smejo ročno premeščati bremena le na podlagi ocene tveganja za varnost in zdravje pri ročnem premeščanju bremen. Kadar delodajalec dodeli delavcu naloge, povezane z ročnim premeščanjem bremen, pa mora upoštevati njegove zdravstvene zmožnosti v skladu z zdravniškim spričevalom izvajalca medicine dela, z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, kot so:

• ustreznost fizičnih lastnostih delavca za izvedbo naloge,
• ustrezna oprema delavca (primerna oblačila, obutev ali druge osebne stvari),
• ustrezno znanje ter usposobljenost delavca za varno in zdravju neškodljivo ročno premeščanje bremen.

To pa pomeni, da mora delodajalec delavce seznanjati s tveganji, ki bi jim utegnili biti izpostavljeni ter jih teoretično in praktično usposobiti za varno in zdravo delo, ob upoštevanju ocene tveganja za varnost in zdravje pri ročnem premeščanju bremen.

V skladu s 56. členom ZVZD-1 pa navedena obveznost velja tudi za samozaposlene osebe, ki se pri svojem delu srečujejo s premeščanjem bremen. Oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, je namreč v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.

Za vse delodajalce, kot tudi samozaposlene, pa je v skladu z kazenskimi določbami zagrožena kazen v višini od 2.000 do 40.000 evrov, če ne izdelajo oceno tveganja, jo redno ne posodabljajo, z njo ne seznanijo delavcev in na podlagi te ocene ne sprejemajo ukrepov in prilagoditev dela, delovnih mest in delovnih procesov.

Prav tako pa je lahko z globo od 100 do 1000 evrov kaznovan tudi delavec, če v skladu z navodili delodajalca ne uporablja pravilno delovne opreme in osebne varovalne opreme, delodajalca takoj ne obvesti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb glede na izjavi o varnosti z oceno tveganja ali če ne sodeluje z delodajalcem in delavci, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere ter se ne izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.

Vir:  FinD-INFO

ATLAS FINANCE D.O.O.