Novice

Do 3. julija 2024 je bil v javni razpravi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini t.i. novela ZDoh-2AB, ki bo prinesel vrsto sprememb v dosedanjo davčno obravnavo rezidentov in nerezidentov kot tudi izvajalcev dejavnosti.

Glede na širok nabor predlaganih ukrepov, ki naj bi se uporabljali od 1. januarja 2025 dalje, je namen predloga ZDoh-2AB predvsem spodbujanje zaposlovanja rezidentov in nerezidentov v okviru rednega delovnega razmerja. Ob pomanjkanju kadrov je na podlagi podatkov Urada RS za makroekonomski razvoj (UMAR) ter Statističnega urada RS (SURS razvidna rast števila samozaposlenih in rast stopnje zaposlenosti izključno iz naslova zaposlovanja tujcev. Predlog ZDoh-2AB tako zajema ukrepe:

a) privabljanja kadrov iz tujine in enaka davčna obravnava napotenih javnih uslužbencev v tujini v primerjavi z ostalimi rezidenti;
b) spodbujanja lastništva delavcev v lastniški strukturi delodajalca ali v delodajalcu nadrejeni družbi ter ustreznejša davčna obravnava opcijskih delnic
c) sprememb pri davčni obravnavi davčnih zavezancev, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (normirancev);
d) pri koriščenju davčnih olajšav in prenosu davčne izgube ter osebnih davčnih olajšav;
e) oprostitve plačila dohodnine za plačila za naravne in druge omejitve (t. i. OMD plačila) v kmetijstvu
f)  pri koriščenju bonitete uporabe električnega vozila
g) druge ukrepe.
Tako se za spodbujanje zaposlovanja strokovnjakov – nerezidentov s predlogom novega 113.a člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) uvaja davčna olajšava v višini 7 % prejete plače oziroma nadomestila plače za nerezidente, ki so postali rezidenti v Slovenije v zadnjih 5 letih in so mlajši od 40 let ter imajo v pogodbi o zaposlitvi zagotovljeno plačo v višini najmanj 2-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi SURS, preračunane na mesec. Pri tem pa se zmanjšanje dohodnine prizna za davčno leto, v katerem je nastopil delo v Slovenij in še štiri zaporedna davčna leta, če v tem času izpolnjuje vse navedene pogoje.
S predlogom novega 45.b člena ZDoh-2 se uvaja posebna davčna obravnava delavcev v inovativnih zagonskih podjetjih, ki jo lahko delavci uveljavljajo za dohodke v obliki delnic ali deležev pri tem delodajalcu, če so izpolnjeni pogoji:
a) delodajalec je v času podelitve delnic ali deležev oziroma podelitve opcijske pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev (v nadaljevanju delnice) vpisan v register inovativnih zagonskih podjetij, ki je vzpostavljen in voden na podlagi Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv),
b) delovno razmerje med delavcem in delodajalcem je trajalo več kot eno leto,
c) delavec je oseba v delovnem razmerju z delodajalcem v času prejema dohodka v obliki delnic oziroma v času pridobitve opcijske pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic, pri čemer se za delavca ne šteje večinski družbenik, ki bi imel posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v tej gospodarski družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.
Obveznost izračuna davčne obveznosti od navedenega dohodka nastane, če nastopi kateri izmed navedenih dogodkov – prejemnik delnice ali deleže odsvoji, prejemniku preneha delovno razmerje, delodajalec preneha delovati ali pa se preoblikuje in če je od pridobitve delnic ali deležev minilo deset let. Davčna osnova od tako prejetega dohodka pa je vrednost delnice (bonitete) v času prejema delnice leža, zmanjšana za morebitna plačila delavca za pridobitev delnice ter negativno razliko med vrednostjo delnice v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti in vrednostjo delnice v času prejema tega dohodka.
Ob tem velja izpostaviti, da se vrednost delnice v času prejema delnice določa po pravilih določanja vrednosti bonitete in se dohodek v naravi (npr. v delnicah) v času prejema delnice ne obruti (poveča s koeficientom davčnega odtegljaja), temveč se v skladu s predlogom spremembe 16. člena ZDoh-2 o tem le obvesti davčni organ, da lahko obračuna akontacijo dohodnine v višini 25 % dohodka.

Glede na vse večjo rast deleža samozaposlenih zakonodajalec z novelo ZDoh-2AB meni, da je potrebno poseči tudi v obdavčitev normirancev. Po predlogu sprememb 48. in 59. člena ZDoh-2 se prag za upoštevanje 80 % normiranih odhodkov viša na 60.000 evrov, ki je tudi zgornja meja za delovanje v sistemu ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki (ne več 100.000 evrov ali 150.000 evrov v dveh letih). Če davčni zavezanec ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, pa se pri ugotavljanju davčne osnove upoštevajo normirani odhodki v naslednji višini:

Zakonodajalec pa namerava tudi poseči v koriščenje davčnih olajšav. V skladu s spremembo 60. člena ZDoh-2 bo zavezanec lahko pokrival izgubo z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih petih letih. Po predlogu spremembe 65.a člena ZDoh-2 pa bo lahko neizkoriščen del olajšave za vlaganja v digitalin in zeleni prehod zmanjševal davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja, v kolikor pa bo v tem obdobju prenehal poslovati, pa bo lahko neizkoriščen del olajšave prenesel za novega prevzemnika. Od 1. januarja 2025 pa bodo veljale tudi višje olajšave za vzdrževane družinske člane (114. člen ZDoh-2).

Zakonodajalec pa v predlogu novele posega tudi v koriščenje bonitet. Po predlogu spremembe 43. člena ZDoh-2 se bi uvedla boniteta za koriščenje osebnega motornega vozila na električni pogon za privatne namene, pri čemer bi se v davčno osnovo delojemalca vštela 0,75 % nabavne vrednosti vozila povečane za davek na dodano vrednost mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Po predlogu pa bi se nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, v drugem letu znižala za 15 % in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu bi se znižala še za 10 % in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih pa bi bila enaka 10 %. Pri tem koriščenje električnih koles, ki jih namenja delodajalec za svoje zaposlene, ne šteje za boniteto. V skladu s prehodnimi določbami novele ZDoh-2AB pa bi se navedene spremembe uporabljale od leta 2029 dalje.

Prav tako pa bi se odslej za boniteto štelo tudi skupinsko zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v višini 1 % dohodka iz delovnega razmerja ali drugega dohodka, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu, vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih SURS. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu pa se šteje, da je boniteta prejeta ob izplačilu dohodka tudi za vse mesece pred mesecem izplačila dohodka, v katerih ni bilo izplačanega dohodka, oziroma na zadnji dan davčnega leta.


Vir: Findinfo
ATLAS FINANCE d.o.o., Računovodski Servis Nova Gorica