Promocija zdravja na delovnem mestu
Zdravje je podlaga za dobro in uspešno življenje in delo tako za posameznika kot za organizacijo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž ter ostajajo zvesti organizaciji oz. delodajalcu. Delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli kvalitetnejši kader in pridobi na javnem ugledu.
Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec na osnovi zakona izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Gre za skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. To dosežemo s sinergijo:
- izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja,
- spodbujanja zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja,
- omogočanja izbire zdravega načina življenja in
- spodbujanja osebnostnega razvoja.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu opredeljuje, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja. To pa pomeni, da izvaja določene aktivnosti in ukrepe z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.
Delodajalec mora načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja, kar določa 27. točka 76. člena zakona.
Smernice promocije zdravja na delovnem mestu
Smernice so orodje oziroma pripomoček delodajalcem pri načrtovanju in izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu. Pripravljene so na način, da delodajalca po posameznih korakih vodijo k pripravi načrta oziroma programa promocije zdravja za svojo organizacijo sam ali z delovno skupino.
Z njimi želimo tudi na delovnih mestih spodbujati prizadevanja, ki cenijo, podpirajo in omogočajo dobro zdravje in počutje, vključno z obvladovanjem psihosocialnih tveganj pri vseh zaposlenih. Ob tem je potrebna dejavna zavezanost delodajalcev, ki morajo zagotavljati zdrave organizacijske in okoljske razmere in zaposlenih, ki naj dejavno sodelujejo v programu promocije zdravja na delovnem mestu.
Smernice promocija zdravja na delovnem mestu
Pri načrtovanju mora organizacija upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev. Zmanjševati mora tudi tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahkovplivajo na varnost in zdravje pri delu. Pri tem zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti (14. člen ZVZD-1). Prav tako tudi zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo zmanjševati njegove plače oziroma posegati v njegov materialni in socialni položaj, ki ga je pridobil z delom. Organizacija mora obstoječa in potencialna tveganja pri delu pisno oceniti in pripraviti pisno izjavo o varnosti.
DAVČNA OBRAVNAVA UKREPOV
Glede davčne obravnave, smernice napotujejo na Dursovo pojasnilo 4230-548528/2013-3, v katerem piše, da je usklajeno z mnenjem Ministrstva za finance. Organizacije imajo o tej temi vedno več vprašanj, saj postaja skrb za zdravje na delovnem mestu vedno bolj pomembna. Še posebej zato, ker se delovno okolje precej spreminja, prihajajo nove tehnologije, zahteve delavcev se večajo, delavci pase zaradi tega srečujejo z vedno večjimi izzivi. Nekatere organizacije želijo preprosto izpolniti vsaj osnovne zahteve ZVZD-1. Davčna obravnava pa ni izrecno
predpisana, zato tudi ni enotna za vse ukrepe in primere.
Iz Dursovega pojasnila izhaja, da je delovnopravni vidik promocije zdravja na delovnem mestu treba ločiti od davčnega. V njem piše tudi, da plačila, ki jih organizacija nameni za zagotavljanje promocije zdravja na delovnem mestu, ni mogoče na splošno izvzeti iz bonitet.
Upoštevati je treba dejstva in okoliščine primera in opredelitev bonitet v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Eno od pomembnih načel ZDoh-2 je negativna definicija dohodka. To pomeni, da so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki, razen če so izrecno neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Pri tem je dohodek iz zaposlitve tudi vsako izplačilo in boniteta, ki je povezana z zaposlitvijo. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delavcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi organizacija ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Nekatere ugodnosti so neobdavčljive, nekatere pa so boniteta, ampak niso obdavčene, ker so zneskovno majhne (občasne bonitete do 15 EUR mesečno).
Praktični primeri glede obravnave pravice do odbitka DDV
Organizacija v okviru ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu med drugim delavcem zagotavlja avtomat oziroma balone s filtrirano vodo. Obenem pa vsak ponedeljek delavcem zagotovi še košarico sadja, iz katere lahko vsak delavec vzame kakšen kos sadja. Strošek teh dveh ukrepov je povsem običajen po znesku in vrsti. Oba ukrepa sta zajeta v prilogi ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu, ki je del izjave o varnosti z oceno tveganja.
Ali se ta dva ukrepa štejeta za ugodnost, obdavčeno z dohodnino in prispevki?
Ali je strošek teh ukrepov davčno priznan? Ali se sme odbiti DDV?
Plačila za ta dva ukrepa so lahko ugodnosti manjše vrednosti, ki niso obdavčene z dohodnino in prispevki. Po mnenju Zveze RFR bi moral biti tak strošek davčno priznan, saj izhaja iz ukrepov promocije zdravja na delovnem
mestu, ki so del izjave o varnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je organizacija po ZVZD-1 v izjavi o varnosti oziroma prilogi k njej dolžna sprejeti določene ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu in zanje zagotoviti finančna
sredstva. S tega vidika so ti stroški posledica opravljanja obdavčene dejavnosti te organizacije. Zveza RFR meni, da take stroške ne smemo šteti kot zasebne stroške, ampak jih je treba upoštevati kot poslovno potrebne po 29. členu
ZDoh-2. Pri tem so ti stroški tudi po vrsti in znesku običajni. Organizacija v obravnavanem primeru ne sme odbiti DDV od stroškov prehrane in pijače, ker pri teh stroških velja absolutna prepoved odbitka DDV po 66/-/e Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Na tem mestu je treba omeniti, da so nekateri stroški povezani z ukrepi promocije zdravja na delovnem mestu, drugi pa so dejansko dodatna (regresirana) prehrana. Pri promociji zdravja na delovnem mestu je bistveno propagiranje zdrave prehrane. Mednjo spada tudi sadje v zmernih količinah. Tako organizacija kot ukrep promocije zdravja na delovnem mestu ne bo zagotavljala hrane, ki ne ustreza pojmu zdrave prehrane, na primer čokolade in rogljičkov. Vendar pa bo to lahko še vedno ugodnost manjše vrednosti (pod izpolnjenimi pogoji), obenem pa davčno nepriznan strošek, saj s tem ne izvaja ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu.
Plačila organizacije za rekreacijo delavcev (čeprav v okviru izvajanja aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu po ZVZD-1) na splošno niso izvzeta iz obdavčitve z dohodnino. Organizacija mora davčno presoditi vsak primer posebej. Furs pojasnjuje, da lahko organizacija na primer strošek za najem dvorane, ki jo delavci pod enakimi pogoji uporabljajo za rekreacijo oziroma športne aktivnosti, izvzame iz obdavčljive bonitete, če zaradi težavnosti vrednotenja te ugodnosti ni mogoče prisoditi posameznemu delavcu.
Bonitete do 15 EUR mesečno
Če vrednost vseh bonitet, ki jih organizacija delavcu ne zagotavlja redno ali pogosto, v mesecu ne presega 15 EUR, niso obdavčene z dohodnino in prispevki. Pri nakupu vstopnic za kulturne dejavnosti ter športne aktivnosti in rekreacijo organizacija vrednost lahko prisodi posameznemu delavcu, zato je taka boniteta obdavčljiva. Darilo v obliki vstopnice za športno aktivnost pa kljub temu ni obdavčeno z dohodnino in prispevki za socialno varnost, če vrednost vseh delavčevih bonitet v mesecu ne presega 15 EUR in mu jih organizacija ne zagotavlja redno ali pogosto. Če organizacija vstopnice zagotavlja redno, je celotna vrednost vstopnice obdavčena, tudi če znesek ne presega 15 EUR.
Organizacija v okviru ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu delavcem zagotavlja dostop do izbranega fitnesa zunaj delovnega časa. Delavci opravljajo delo pretežno v sedečem položaju, zato je organizacija na podlagi
ocene tveganja izbrala tak ukrep. Ta je zajet v prilogi ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu, ki je del izjave o varnosti z oceno tveganja. Organizacija plačuje stroške fitnesa glede na število obiskov posameznega delavca (specifikacija obiskov je priloga k računu). Delavci to možnost po večini koristijo mesečno. Strošek na delavca je v povprečju 30 EUR na mesec.
Ali je plačilo vstopnic za fitnes za delavce boniteta in ali je strošek davčno priznan?
Ali sme organizacija odbiti DDV?
Po zdaj ustaljeni praksi se plačilo vstopnic za fitnes pod temi pogoji šteje zaboniteto, ki je obdavčena z dohodnino in prispevki. Razlog je v tem, da je strošek ovrednoten na posameznega delavca in njemu pripisljiv, prav tako je ta boniteta redna in presega 30 EUR mesečno. Stroški zagotavljanja te bonitete so davčno priznani, saj je boniteta, povezana z njimi, obdavčena z dohodnino. Iz Dursovega pojasnila 4230-548528/2013-3 izhaja, da v tem primeru organizacija nima pravice do odbitka DDV.
ATLAS FINANCE d.o.o.
Računovodski servis Nova Gorica
