Regres za letni dopust 2021
13.05.2021
Dolžnosti delodajalca:
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjeme so v primerih, ko delavec dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.
Višina regresa:
Minimalna višina regresa:
Delodajalec mora izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (ta za leto 2021 znaša 1.024,24€).
V kolikor za delodajalca obstaja zavezujoča Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti in je z njo določen višji znesek regresa od zakonskega minimuma, mora delodajalec kot obvezni minimum upoštevati kolektivno pogodbo in izplačati višji znesek od minimalne plače.
Ravno tako je delodajalec dolžan izplačati višji regres od zakonskega minimuma v primerih, če je višji znesek določen v internem aktu ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Priporočamo, da delodajalec višino regresa določi z internim aktom (lahko s sklepom, ki ga sprejme za vsako leto posebej v začetku leta oz. ob sprejemanju plana družbe), predvsem v primeru, če bo regres izplačeval nad minimalnimi zneski, ki ga zavezujejo.
Maksimalna višina regresa
do višine 100% povprečne plače predpreteklega meseca v RS je regres neobdavčen in neoprispevčen. Če bo delodajalec izplačeval regres nad tem zneskom, bo potrebno od zneska, ki presega 100% povprečne plače predpreteklega meseca v RS, obračunati in plačati tako dohodnino kot prispevke za socialno varnost v breme delavca in delodajalca.
Izplačilo regresa :
Regres za letni dopust se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti je lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Regres je torej možno izplačati po 1. juliju tekočega leta le v primeru, da sta izpolnjena pogoja:
– Delodajalec je nelikviden in
– Obstaja zavezujoča kolektivna pogodba za delodajalca, ki omogoča, da se v primeru nelikvidnosti regres lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.
Možnost obročnega plačevanja regresa:
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega leta. To ne pomeni, da mora biti regres izplačan v enkratnem znesku – lahko je izplačan v več zneskih, vendar mora biti v celoti plačan do 1. julija oz. 1. novembra (ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v prejšnjem odstavku).
Izhajajoč iz navedenega se načeloma izplačila, opredeljena kot regres na podlagi pravice, določene po 1. juliju tekočega leta, davčno ne more obravnavati kot regres. Pravica do regresa pomeni pravico delavca, zato mora biti višina regresa za letni dopust vnaprej določena, vključno z navedbo, da bo izplačana v več obrokih, nepogojna in neodvisna od bodočega poslovnega rezultata in likvidnosti družbe, saj je to v korist in varstvo te delavčev pravice, kar omogoča predvidljivost in tudi iztožljivost te pravice.
Davčna obravnava:
Regres za letni dopust je do višine 100% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji izvzet iz obveznosti plačila dohodnine in prispevkov.
V osnovo za prispevke in dohodnino se všteva le znesek regresa, ki presega 100% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji.
V tem primeru se obračun akontacije dohodnine izračuna od zneska regresa nad 100% povprečne plače po povprečni stopnji dohodnine, saj se regres izplačuje za celotno koledarsko leto, t.j. 12 koledarskih mesecev.
Od lanskega leta velja novost in sicer, da se na letni ravni v davčno osnovo od regresa šteje vsota tega dohodka, ki presega 100% povprečne letne plače zaposlenih v RS – novost, ki zagotavlja ustavno načelo enakosti pred zakonom.
Kazen :
Z globo od 3.000 do 20.000 € se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Delavec se lahko v primeru kršitve zakonskih določil glede izplačila regresa obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Delavec lahko zaradi kršitev zakonskih določil glede izplačila regresa vloži individualni spor zoper delodajalca pred pristojnim delovnim sodiščem. Terjatev zastara v roku 5 let.
Vračilo sorazmernega dela (preveč izplačanega) regresa:
V primeru, da je delavcu že bil izplačan regres v celotnem znesku, delavec in delodajalec pa sta kasneje prekinila pogodbo o zaposlitvi, je delavec upravičen le do sorazmernega dela regresa. Šteje se namreč, da delavcu pripada regres v skladu z določili ZDR-1.
V tem primeru so možne tri opcije:
1. delavec vrne sorazmerni del preveč izplačanega regresa (delavec se mora z vračilom strinjati, saj delodajalec ne sme sam posegati v delavčevo plačo – v ta namen predlagamo, da delavec in delodajalec pred prenehanjem delovnega razmerja skleneta ustrezen sporazum o vračilu sorazmernega dela regresa – lahko se sporazum o vračilu regresa doda v Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi); ali
2. delavec ne vrne sorazmernega dela regresa: v tem primeru mora delodajalec za razliko nad pripadajočim delom regresa obračunati in plačati prispevke za socialno varnost delavca in delodajalca (delodajalec mora obračunati in doplačati prispevke) in dohodnino; ali
3. delodajalec vračilo preveč plačanega regresa zahteva v civilnem postopku pred sodiščem, delodajalec za razliko nad pripadajočim delom regresa prav tako obračuna in plača prispevke za socialno varnost delavca in delodajalca ter dohodnino, nato gre v civilni postopek pred sodišče. Ta je zamuden, zato predlagamo, da se delodajalec z delavcem pravočasno sporazumno dogovori za vračilo preveč plačanega regresa.
ATLAS FINANCE d.o.o., Računovodski servis Nova Gorica
